Est 3 | SloKJV | STEP | Po teh stvareh je kralj Ahasvér povišal Hamána, Hamedátovega sina, Agágovca in ga napredoval in njegov sedež postavil nad vse prince, ki so bili z njim.

Esther 3

3. Poglavje

1 Po teh stvareh ^{▼▼[Okoli leta 510 pred Kristusom.]} je kralj Ahasvér povišal Hamána, Hamedátovega sina, Agágovca in ga napredoval in njegov sedež postavil nad vse prince, ki so bili z njim. 2 Vsi kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih velikih vratih, so se priklonili in častili Hamána, kajti kralj je glede njega tako zapovedal. Mordohaj pa se ni priklonil niti ga ni častil. 3 Potem so kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih velikih vratih, Mordohaju rekli: „Zakaj prestopaš kraljevo zapoved?“ 4 Pripetilo se je torej, ko so mu dnevno govorili in jim ni prisluhnil, da so povedali Hamánu, da vidijo ali bodo Mordohajeve zadeve obstale, kajti povedal jim je, da je bil Jud. 5 Ko je Hamán videl, da se Mordohaj ni priklonil niti ga ni častil, potem je bil Hamán poln besa. 6 Zdelo se mu je v posmeh, da položi roke samo na Mordohaja, kajti pokazali so mu Mordohajevo ljudstvo. Zato je Hamán iskal, da uniči vse Jude, ki so bili po celotnem Ahasvérjevem kraljestvu, celó Mordohajevo ljudstvo.

7 V prvem mesecu, ^{▼▼[Leta 510 pred Kristusom.]} ki je mesec nisán, v dvanajstem letu kralja Ahasvérja, so metali pur, kar je žreb, pred Hamánom iz dneva v dan in iz meseca v mesec, do dvanajstega meseca, ki je mesec adár.

8 Hamán je rekel kralju Ahasvérju: „Tam je neko ljudstvo, razkropljeno naokoli in razpršeno med ljudstvom, po vseh provincah tvojega kraljestva. Njihove postave so različne od vsega ljudstva niti se ne držijo kraljevih postav. Zatorej to ni za ^{▼▼za…: hebr. primerno kraljevi koristi ali, enako kraljevi koristi, itd.} kraljevo korist, da jih trpi. 9 Če to ugaja kralju, naj bo to zapisano, da bodo ^{▼▼bodo…: hebr. jih uniči.} lahko uničeni, jaz pa bom plačal ^{▼▼plačal: hebr. odtehtal.} deset tisoč talentov srebra rokam tistih, ki imajo svojo službeno zadolžitev, da to prinesejo v kraljeve zakladnice.“ 10 Kralj je iz svoje roke snel svoj prstan ter ga dal Hamedátovemu sinu Hamánu, Agágovcu, sovražniku ^{▼▼sovražniku: ali, zatiralcu.} Judov. 11 Kralj je rekel Hamánu: „Srebro ti je dano, tudi ljudstvo, da storiš z njimi, kakor se ti zdi dobro.“ 12 Potem so bili na trinajsti dan prvega meseca poklicani pisarji ^{▼▼pisarji: ali, tajniki.} in bilo je napisano glede na vse, kar je Hamán ukazal kraljevim poročnikom in voditeljem, ki so bili nad vsako provinco in vladarjem vsakega ljudstva vsake province, glede na njihovo pisavo in vsakemu ljudstvu glede na njihov jezik. V imenu kralja Ahasvérja je bilo napisano in zapečateno s kraljevim prstanom. 13 Pisma so bila po slih poslana v vse kraljeve province, da uničijo, ubijejo in pogubijo vse Judje, tako mlade kakor stare, majhne otroke in ženske, na en dan, celó na trinajsti dan dvanajstega meseca, ^{▼▼[dvanajstega meseca: to je od prvega do dvanajstega, torej enajst mesecev.]} ki je mesec adár in da si njihov dobiček vzamejo za plen. 14 Prepis pisanja za zapoved, ki naj bo predano v vsako provinco, je bilo razglašeno vsem ljudstvom, da bodo pripravljeni za ta dan. 15 Sli so odšli ven, podvizani s kraljevo zapovedjo in odlok je bil izdan v palači Suze. Kralj in Hamán pa sta se usedla, da pijeta, mesto Suze pa je bilo zbegano.